Nekaj hitrih statisti\u010dnih podatkov in dejstev\u00a0<\/strong><\/h2>\n\n- Po nekaterih ocenah je na svetu 33 milijard<\/u><\/a> vrat, kar pomeni pribli\u017eno \u0161tiri vrata na vsakega \u010dloveka.<\/li>\n
- Vrata prispevajo pribli\u017eno 11 %<\/u><\/a> toplotnih izgub v povpre\u010dnem domu.<\/li>\n
- Po eni oceni je bil svetovni trg vrat leta 2020 vreden $149.5 milijarde<\/u><\/a>, do leta 2027 pa naj bi zrasel za 5 odstotkov.<\/li>\n
- Najstarej\u0161a vrata so bila name\u0161\u010dena pred pribli\u017eno 5.100<\/u><\/a> leti.<\/li>\n
- Za domovino najstarej\u0161ih vrat naj bi veljal stari<\/u><\/a><\/li>\n
- Afroameri\u0161ki izumitelj Osbourn Dorsey je okoli leta 1878<\/u><\/a> izumil kljuko in prag.<\/li>\n<\/ul>\n
Kaj se skriva za vrati? <\/strong><\/h2>\nVrata lahko na splo\u0161no opredelimo kot premi\u010dno, obi\u010dajno na te\u010dajih vpeto pregrado, ki omogo\u010da ali prepre\u010duje vstop v stavbo oziroma izstop iz nje. Prostor, ki ga vrata zapirajo, imenujemo vratna odprtina, vhod ali portal.<\/p>\n
Zato lahko vsako plo\u0161\u010do, ki se prilega vratni odprtini, poimenujemo vrata. Vrata imajo ve\u010d namenov: omogo\u010dajo vstop v stavbo in izstop iz nje, lo\u010dujejo notranje prostore hi\u0161e, varujejo njeno vsebino, izra\u017eajo jezo (ko jih komu zaloputnemo pred nosom) ali \u0161\u010ditijo ljudi v stavbi pred vremenskimi vplivi.<\/p>\n
V oddaji o skriti zgodovini vhodnih vrat britanskega javnega radia Radio 4 pravi<\/u><\/a>, da vrata niso zgolj na\u010din za vstop v hi\u0161o in izstop iz nje. Britanska medijska hi\u0161a pojasnjuje: \u00bbSlog vrat, njihova barva, po\u0161tni nabiralnik, zvonec in morda celo ime hi\u0161e so izbrani tako, da zunanjemu svetu predstavijo dolo\u010deno podobo.\u00ab<\/p>\nKratka zgodovina vrat<\/strong><\/h2>\n![\"A](\"https:\/\/nbtengyu.com\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Depositphotos_stock-photo-door.html_S.jpg\")
<\/p>\n
Vrata so lahko izdelana iz razli\u010dnih materialov, med drugim iz ko\u017e, listov, papirja, tekstila, stekla, kovine ali lesa.<\/p>\n
Po navedbah Encyclopedie Britannice so kamnita vrata uporabljali \u017ee leta 200 n. \u0161t.<\/u><\/a>. Isti vir omenja: \u00bbMarmorni, oblo\u017eeni primerek, verjetno iz Avgustovega \u010dasa \u2026 so na\u0161li v Pompejih; gr\u0161ka vrata \u2026 iz grobnice v Langazi v Tur\u010diji [which] so ohranjena v muzeju v Istanbulu.\u00ab<\/p>\n\u0160tevilni viri se strinjajo, da zgodovina lesenih vrat<\/a>, ki jih obi\u010dajno uporabljamo danes, sega pribli\u017eno 4.000<\/u><\/a> let nazaj, v Egipt in Mezopotamijo.<\/p>\nEncyclopedia Britannica poro\u010da, da so se notranja dvokrilna vrata v domovih v Evropi in ameri\u0161kih kolonijah za\u010dela pojavljati okoli 15<\/u><\/a>stoletja<\/sup><\/u><\/a>\u00a0<\/u><\/a>. Vrata so se skozi stoletja \u0161e naprej razvijala, tako da danes v stavbah najdemo zlo\u017eljiva, vrtljiva in drsna vrata.<\/p>\nKoliko vrat ima povpre\u010den dom?<\/strong><\/h2>\nIzdajatelj televizijskih in radijskih programov WUSF.org s Floride poro\u010da<\/u><\/a>\u00a0da se je ameri\u0161ko podjetje, potem ko je opazilo, da prodaja manj vrat, odlo\u010dilo analizirati na\u010drte stanovanj petih najve\u010djih ameri\u0161kih graditeljev hi\u0161 in ugotoviti, ali bi lahko pojasnilo, zakaj je pri\u0161lo do upada.<\/p>\nWUSF.org navaja besede direktorja podjetja: \u00bbNa podlagi na\u0161ih podatkov, ki vklju\u010dujejo razli\u010dno velike domove in nekaj ve\u010dstanovanjskih enot \u2026 je povpre\u010dno \u0161tevilo vrat pribli\u017eno 19.\u00ab Direktor dodaja: \u00bbV preteklosti smo pri srednje velikih domovih predvidevali 21 vrat.\u00ab<\/p>\n
Izdajatelj poro\u010da, da je analiza podatkov razkrila tudi, da \u00bb\u2026 kupci, ki prvi\u010d kupujejo dom, dajejo prednost manj\u0161im hi\u0161am, velikim pribli\u017eno 2.500 kvadratnih \u010devljev.\u00ab Manj\u0161e hi\u0161e imajo, kot bi lahko pri\u010dakovali, manj vrat.<\/p>\n
Koliko vrat je na svetu<\/strong><\/h2>\nRyan Nixon je 5. marca 2022 na Twitterju objavil tvit<\/u><\/a>, ki je povzro\u010dil pravo spletno mrzlico. Novozelandec je zapisal: \u00bbS prijatelji imamo NAJBOLJ NEUMNO razpravo … In jaz pri tem sodelujem. Kaj mislite, \u010desa je na svetu ve\u010d: vrat ali koles?\u00ab<\/p>\nDa bi pokazal, kako zelo je ljudi zanimal odgovor na to vpra\u0161anje, je Nixonova objava prejela 223.347<\/u><\/a> glasov. Smo iz vsega tega dogajanja izvedeli kaj o \u0161tevilu vrat na svetu?<\/p>\nO\u010ditno ne. Mnogi, ki so posku\u0161ali odgovoriti na Nixonovo vpra\u0161anje, so se zapletli v razprave o tem, kaj sploh lahko imenujemo vrata, ali naj pri \u0161tetju upo\u0161tevamo tudi avtomobilska vrata in podobno.<\/p>\n
\u010ce bi poznali \u0161tevilo domov na svetu in povpre\u010dno \u0161tevilo vrat v vsakem domu, bi bilo \u0161tevilo vrat mogo\u010de izra\u010dunati, vendar je to ogromen podvig, ki se ga o\u010ditno ni lotil \u0161e nih\u010de.<\/p>\n
Spletna stran z ocenami Red-redial.net ocenjuje, da je po svetu pribli\u017eno 42 milijard<\/u><\/a> vrat. Ni lahko ugotoviti, kako so pri\u0161li do te \u0161tevilke.<\/p>\nZavarovalni\u0161ka agencija Jerry ocenjuje, da je na svetu \u00bbkar 33 milijard<\/u><\/a> vrat, \u010de \u0161tejemo hi\u0161e, stanovanjske stavbe, vozila ter omare, garderobne omare in druge predelke v njih\u00ab.<\/p>\nNajte\u017eja vrata na svetu<\/strong><\/h2>\n![\"The](\"https:\/\/nbtengyu.com\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Depositphotos_stock-photo-grunge-bank-vault.html_S.jpg\")
<\/p>\n
Ocenjuje se, da povpre\u010dna vrata tehtajo pribli\u017eno 50 funtov<\/u><\/a>, nekatera vrata pa so tiso\u010dkrat te\u017eja.<\/p>\nSpodaj so trije primeri nekaterih najte\u017ejih vrat na svetu:<\/p>\n
NASA Vehicle Assembly Building \u00a0<\/strong><\/h3>\nPo navedbah<\/u><\/a>\u00a0spletnega mesta Nasa.gov je Vehicle Assembly Building oziroma VAB v vesoljskem centru Kennedy na Floridi \u00bbedini objekt, kjer so sestavili raketo, s katero so ljudje poleteli onkraj nizke Zemljine orbite in do Lune\u00ab.<\/p>\nVAB je znan tudi po najve\u010djih vratih na svetu<\/u><\/a>, ki so \u00bbvisoka 456 \u010devljev [139 metrov], za njihovo popolno odpiranje ali zapiranje pa je potrebnih [taking] pribli\u017eno 45 minut\u00ab. Za la\u017ejo predstavo o vi\u0161ini teh vrat naj spomnimo, da je Kip svobode v New Yorku visok 93 metrov<\/u><\/a>.<\/p>\nKompleks Cheyenne Mountain, Colorado Springs<\/strong><\/h3>\nDaniel Terdiman v \u010dlanku<\/u><\/a>, objavljenem na Cnet.com, pi\u0161e o dvojnih protieksplozijskih vratih v gorovju Cheyenne, kraju, znanem kot \u00bbameri\u0161ka trdnjava\u00ab.<\/p>\n\u010ce je ta kraj res ameri\u0161ka trdnjava, ni presenetljivo, da njegova vrata tehtajo 25 ton<\/u><\/a>. Presenetljivo pa je, kar o teh vratih omenja Terdiman: zapreta jih lahko samo dve osebi.<\/p>\nZlati trezor Bank of England<\/strong><\/h3>\n\u010ce bi morali zasnovati stavbo Bank of England, bi bila ena od najpomembnej\u0161ih stvari, o katerih bi morali razmisliti, varnost vrat zlatega trezorja. Trezor namre\u010d hrani ve\u010d kot 400.000<\/u><\/a> zlatih palic, katerih vrednost presega \u00a3200 milijard<\/u><\/a>\u00a0($223 milijard).<\/p>\nVrata zlatega trezorja Bank of England tehtajo ve\u010d kot 20 ton. Trezor odpirajo s tehnologijo za prepoznavanje glasu in tremi klju\u010di, dolgimi pribli\u017eno 0,5 metra<\/u><\/a> vsak.<\/p>\nVrata in vlomi<\/strong><\/h2>\n![\"Doors](\"https:\/\/nbtengyu.com\/wp-content\/uploads\/2022\/10\/Depositphotos_stock-photo-burglar-breaking-house-crowbar.html_S.jpg\")
<\/p>\n
Kako pogosto se sredi no\u010di zbudite v skrbeh, da morda niste zaklenili vrat? Glede na to, da se v Ameriki vsako leto zgodi ve\u010d kot milijon<\/u><\/a> vlomov, je razumljivo, da si mnogi \u017eelijo pred spanjem zakleniti vsa vrata svojega doma.<\/p>\nVarnostna slu\u017eba in ponudnik tehnologije ADT je zbral statisti\u010dne podatke<\/u><\/a>\u00a0o povezavi med vrati in vlomi:<\/p>\n\n- 34 odstotkov vlomilcev najde vrata hi\u0161, v katere vlomi, odklenjena.<\/li>\n
- 22 odstotkov oseb, ki vlamljajo v domove, vstopi skozi zadnja vrata.<\/li>\n
- Gara\u017ena vrata so vstopna to\u010dka za 9 odstotkov vlomilcev.<\/li>\n
- 5 odstotkov storilcev vstopi skozi klet.<\/li>\n
- 2 odstotka vsiljivcev vstopi skozi okno v drugem nadstropju.<\/li>\n
- 6 % vlomilcev i\u0161\u010de katero koli nezaklenjeno odprtino.<\/li>\n<\/ul>\n
Ena od pogostih vstopnih to\u010dk, ki jih vlomilci uporabljajo za vstop v dom, so gara\u017ena vrata. Ponudnik naprav za pametni dom Aeon Matrix navaja<\/u><\/a>\u00a0da so gara\u017ena vrata ena najljub\u0161ih vstopnih to\u010dk vlomilcev, saj nekateri lastniki domov nanje niso pozorni.<\/p>\nVrata in izguba toplote <\/strong><\/h2>\nAmeri\u0161ko ministrstvo za energijo ocenjuje, da uhajanje zraka okoli vrat povzro\u010di 11 odstotkov<\/u><\/a>\u00a0toplotnih izgub v povpre\u010dnem domu.<\/p>\nOlivia Heath iz revije o domovanju HouseBeautiful.com lastnikom domov svetuje<\/u><\/a>\u00a0uporabo tesnilnih trakov med vrati in podboji, tako na zunanji kot na notranji strani. Za re\u017ee med spodnjim robom vrat in tlemi priporo\u010da \u00bbposeben \u0161\u010detinast ali zgibni tesnilni trak proti prepihu\u00ab.<\/p>\nSvetovni trg vrat<\/strong><\/h2>\n
Kaj se skriva za vrati? <\/strong><\/h2>\nVrata lahko na splo\u0161no opredelimo kot premi\u010dno, obi\u010dajno na te\u010dajih vpeto pregrado, ki omogo\u010da ali prepre\u010duje vstop v stavbo oziroma izstop iz nje. Prostor, ki ga vrata zapirajo, imenujemo vratna odprtina, vhod ali portal.<\/p>\n
Zato lahko vsako plo\u0161\u010do, ki se prilega vratni odprtini, poimenujemo vrata. Vrata imajo ve\u010d namenov: omogo\u010dajo vstop v stavbo in izstop iz nje, lo\u010dujejo notranje prostore hi\u0161e, varujejo njeno vsebino, izra\u017eajo jezo (ko jih komu zaloputnemo pred nosom) ali \u0161\u010ditijo ljudi v stavbi pred vremenskimi vplivi.<\/p>\n
V oddaji o skriti zgodovini vhodnih vrat britanskega javnega radia Radio 4 pravi<\/u><\/a>, da vrata niso zgolj na\u010din za vstop v hi\u0161o in izstop iz nje. Britanska medijska hi\u0161a pojasnjuje: \u00bbSlog vrat, njihova barva, po\u0161tni nabiralnik, zvonec in morda celo ime hi\u0161e so izbrani tako, da zunanjemu svetu predstavijo dolo\u010deno podobo.\u00ab<\/p>\nKratka zgodovina vrat<\/strong><\/h2>\n<\/p>\n
Vrata so lahko izdelana iz razli\u010dnih materialov, med drugim iz ko\u017e, listov, papirja, tekstila, stekla, kovine ali lesa.<\/p>\n
Po navedbah Encyclopedie Britannice so kamnita vrata uporabljali \u017ee leta 200 n. \u0161t.<\/u><\/a>. Isti vir omenja: \u00bbMarmorni, oblo\u017eeni primerek, verjetno iz Avgustovega \u010dasa \u2026 so na\u0161li v Pompejih; gr\u0161ka vrata \u2026 iz grobnice v Langazi v Tur\u010diji [which] so ohranjena v muzeju v Istanbulu.\u00ab<\/p>\n\u0160tevilni viri se strinjajo, da zgodovina lesenih vrat<\/a>, ki jih obi\u010dajno uporabljamo danes, sega pribli\u017eno 4.000<\/u><\/a> let nazaj, v Egipt in Mezopotamijo.<\/p>\nEncyclopedia Britannica poro\u010da, da so se notranja dvokrilna vrata v domovih v Evropi in ameri\u0161kih kolonijah za\u010dela pojavljati okoli 15<\/u><\/a>stoletja<\/sup><\/u><\/a>\u00a0<\/u><\/a>. Vrata so se skozi stoletja \u0161e naprej razvijala, tako da danes v stavbah najdemo zlo\u017eljiva, vrtljiva in drsna vrata.<\/p>\nKoliko vrat ima povpre\u010den dom?<\/strong><\/h2>\nIzdajatelj televizijskih in radijskih programov WUSF.org s Floride poro\u010da<\/u><\/a>\u00a0da se je ameri\u0161ko podjetje, potem ko je opazilo, da prodaja manj vrat, odlo\u010dilo analizirati na\u010drte stanovanj petih najve\u010djih ameri\u0161kih graditeljev hi\u0161 in ugotoviti, ali bi lahko pojasnilo, zakaj je pri\u0161lo do upada.<\/p>\nWUSF.org navaja besede direktorja podjetja: \u00bbNa podlagi na\u0161ih podatkov, ki vklju\u010dujejo razli\u010dno velike domove in nekaj ve\u010dstanovanjskih enot \u2026 je povpre\u010dno \u0161tevilo vrat pribli\u017eno 19.\u00ab Direktor dodaja: \u00bbV preteklosti smo pri srednje velikih domovih predvidevali 21 vrat.\u00ab<\/p>\n
Izdajatelj poro\u010da, da je analiza podatkov razkrila tudi, da \u00bb\u2026 kupci, ki prvi\u010d kupujejo dom, dajejo prednost manj\u0161im hi\u0161am, velikim pribli\u017eno 2.500 kvadratnih \u010devljev.\u00ab Manj\u0161e hi\u0161e imajo, kot bi lahko pri\u010dakovali, manj vrat.<\/p>\n
Koliko vrat je na svetu<\/strong><\/h2>\nRyan Nixon je 5. marca 2022 na Twitterju objavil tvit<\/u><\/a>, ki je povzro\u010dil pravo spletno mrzlico. Novozelandec je zapisal: \u00bbS prijatelji imamo NAJBOLJ NEUMNO razpravo … In jaz pri tem sodelujem. Kaj mislite, \u010desa je na svetu ve\u010d: vrat ali koles?\u00ab<\/p>\nDa bi pokazal, kako zelo je ljudi zanimal odgovor na to vpra\u0161anje, je Nixonova objava prejela 223.347<\/u><\/a> glasov. Smo iz vsega tega dogajanja izvedeli kaj o \u0161tevilu vrat na svetu?<\/p>\nO\u010ditno ne. Mnogi, ki so posku\u0161ali odgovoriti na Nixonovo vpra\u0161anje, so se zapletli v razprave o tem, kaj sploh lahko imenujemo vrata, ali naj pri \u0161tetju upo\u0161tevamo tudi avtomobilska vrata in podobno.<\/p>\n
\u010ce bi poznali \u0161tevilo domov na svetu in povpre\u010dno \u0161tevilo vrat v vsakem domu, bi bilo \u0161tevilo vrat mogo\u010de izra\u010dunati, vendar je to ogromen podvig, ki se ga o\u010ditno ni lotil \u0161e nih\u010de.<\/p>\n
Spletna stran z ocenami Red-redial.net ocenjuje, da je po svetu pribli\u017eno 42 milijard<\/u><\/a> vrat. Ni lahko ugotoviti, kako so pri\u0161li do te \u0161tevilke.<\/p>\nZavarovalni\u0161ka agencija Jerry ocenjuje, da je na svetu \u00bbkar 33 milijard<\/u><\/a> vrat, \u010de \u0161tejemo hi\u0161e, stanovanjske stavbe, vozila ter omare, garderobne omare in druge predelke v njih\u00ab.<\/p>\nNajte\u017eja vrata na svetu<\/strong><\/h2>\n<\/p>\n
Ocenjuje se, da povpre\u010dna vrata tehtajo pribli\u017eno 50 funtov<\/u><\/a>, nekatera vrata pa so tiso\u010dkrat te\u017eja.<\/p>\nSpodaj so trije primeri nekaterih najte\u017ejih vrat na svetu:<\/p>\n
NASA Vehicle Assembly Building \u00a0<\/strong><\/h3>\nPo navedbah<\/u><\/a>\u00a0spletnega mesta Nasa.gov je Vehicle Assembly Building oziroma VAB v vesoljskem centru Kennedy na Floridi \u00bbedini objekt, kjer so sestavili raketo, s katero so ljudje poleteli onkraj nizke Zemljine orbite in do Lune\u00ab.<\/p>\nVAB je znan tudi po najve\u010djih vratih na svetu<\/u><\/a>, ki so \u00bbvisoka 456 \u010devljev [139 metrov], za njihovo popolno odpiranje ali zapiranje pa je potrebnih [taking] pribli\u017eno 45 minut\u00ab. Za la\u017ejo predstavo o vi\u0161ini teh vrat naj spomnimo, da je Kip svobode v New Yorku visok 93 metrov<\/u><\/a>.<\/p>\nKompleks Cheyenne Mountain, Colorado Springs<\/strong><\/h3>\nDaniel Terdiman v \u010dlanku<\/u><\/a>, objavljenem na Cnet.com, pi\u0161e o dvojnih protieksplozijskih vratih v gorovju Cheyenne, kraju, znanem kot \u00bbameri\u0161ka trdnjava\u00ab.<\/p>\n\u010ce je ta kraj res ameri\u0161ka trdnjava, ni presenetljivo, da njegova vrata tehtajo 25 ton<\/u><\/a>. Presenetljivo pa je, kar o teh vratih omenja Terdiman: zapreta jih lahko samo dve osebi.<\/p>\nZlati trezor Bank of England<\/strong><\/h3>\n\u010ce bi morali zasnovati stavbo Bank of England, bi bila ena od najpomembnej\u0161ih stvari, o katerih bi morali razmisliti, varnost vrat zlatega trezorja. Trezor namre\u010d hrani ve\u010d kot 400.000<\/u><\/a> zlatih palic, katerih vrednost presega \u00a3200 milijard<\/u><\/a>\u00a0($223 milijard).<\/p>\nVrata zlatega trezorja Bank of England tehtajo ve\u010d kot 20 ton. Trezor odpirajo s tehnologijo za prepoznavanje glasu in tremi klju\u010di, dolgimi pribli\u017eno 0,5 metra<\/u><\/a> vsak.<\/p>\nVrata in vlomi<\/strong><\/h2>\n<\/p>\n
Kako pogosto se sredi no\u010di zbudite v skrbeh, da morda niste zaklenili vrat? Glede na to, da se v Ameriki vsako leto zgodi ve\u010d kot milijon<\/u><\/a> vlomov, je razumljivo, da si mnogi \u017eelijo pred spanjem zakleniti vsa vrata svojega doma.<\/p>\nVarnostna slu\u017eba in ponudnik tehnologije ADT je zbral statisti\u010dne podatke<\/u><\/a>\u00a0o povezavi med vrati in vlomi:<\/p>\n\n- 34 odstotkov vlomilcev najde vrata hi\u0161, v katere vlomi, odklenjena.<\/li>\n
- 22 odstotkov oseb, ki vlamljajo v domove, vstopi skozi zadnja vrata.<\/li>\n
- Gara\u017ena vrata so vstopna to\u010dka za 9 odstotkov vlomilcev.<\/li>\n
- 5 odstotkov storilcev vstopi skozi klet.<\/li>\n
- 2 odstotka vsiljivcev vstopi skozi okno v drugem nadstropju.<\/li>\n
- 6 % vlomilcev i\u0161\u010de katero koli nezaklenjeno odprtino.<\/li>\n<\/ul>\n
Ena od pogostih vstopnih to\u010dk, ki jih vlomilci uporabljajo za vstop v dom, so gara\u017ena vrata. Ponudnik naprav za pametni dom Aeon Matrix navaja<\/u><\/a>\u00a0da so gara\u017ena vrata ena najljub\u0161ih vstopnih to\u010dk vlomilcev, saj nekateri lastniki domov nanje niso pozorni.<\/p>\nVrata in izguba toplote <\/strong><\/h2>\nAmeri\u0161ko ministrstvo za energijo ocenjuje, da uhajanje zraka okoli vrat povzro\u010di 11 odstotkov<\/u><\/a>\u00a0toplotnih izgub v povpre\u010dnem domu.<\/p>\nOlivia Heath iz revije o domovanju HouseBeautiful.com lastnikom domov svetuje<\/u><\/a>\u00a0uporabo tesnilnih trakov med vrati in podboji, tako na zunanji kot na notranji strani. Za re\u017ee med spodnjim robom vrat in tlemi priporo\u010da \u00bbposeben \u0161\u010detinast ali zgibni tesnilni trak proti prepihu\u00ab.<\/p>\nSvetovni trg vrat<\/strong><\/h2>\n
Kratka zgodovina vrat<\/strong><\/h2>\n<\/p>\n
Vrata so lahko izdelana iz razli\u010dnih materialov, med drugim iz ko\u017e, listov, papirja, tekstila, stekla, kovine ali lesa.<\/p>\n
Po navedbah Encyclopedie Britannice so kamnita vrata uporabljali \u017ee leta 200 n. \u0161t.<\/u><\/a>. Isti vir omenja: \u00bbMarmorni, oblo\u017eeni primerek, verjetno iz Avgustovega \u010dasa \u2026 so na\u0161li v Pompejih; gr\u0161ka vrata \u2026 iz grobnice v Langazi v Tur\u010diji [which] so ohranjena v muzeju v Istanbulu.\u00ab<\/p>\n\u0160tevilni viri se strinjajo, da zgodovina lesenih vrat<\/a>, ki jih obi\u010dajno uporabljamo danes, sega pribli\u017eno 4.000<\/u><\/a> let nazaj, v Egipt in Mezopotamijo.<\/p>\nEncyclopedia Britannica poro\u010da, da so se notranja dvokrilna vrata v domovih v Evropi in ameri\u0161kih kolonijah za\u010dela pojavljati okoli 15<\/u><\/a>stoletja<\/sup><\/u><\/a>\u00a0<\/u><\/a>. Vrata so se skozi stoletja \u0161e naprej razvijala, tako da danes v stavbah najdemo zlo\u017eljiva, vrtljiva in drsna vrata.<\/p>\nKoliko vrat ima povpre\u010den dom?<\/strong><\/h2>\nIzdajatelj televizijskih in radijskih programov WUSF.org s Floride poro\u010da<\/u><\/a>\u00a0da se je ameri\u0161ko podjetje, potem ko je opazilo, da prodaja manj vrat, odlo\u010dilo analizirati na\u010drte stanovanj petih najve\u010djih ameri\u0161kih graditeljev hi\u0161 in ugotoviti, ali bi lahko pojasnilo, zakaj je pri\u0161lo do upada.<\/p>\nWUSF.org navaja besede direktorja podjetja: \u00bbNa podlagi na\u0161ih podatkov, ki vklju\u010dujejo razli\u010dno velike domove in nekaj ve\u010dstanovanjskih enot \u2026 je povpre\u010dno \u0161tevilo vrat pribli\u017eno 19.\u00ab Direktor dodaja: \u00bbV preteklosti smo pri srednje velikih domovih predvidevali 21 vrat.\u00ab<\/p>\n
Izdajatelj poro\u010da, da je analiza podatkov razkrila tudi, da \u00bb\u2026 kupci, ki prvi\u010d kupujejo dom, dajejo prednost manj\u0161im hi\u0161am, velikim pribli\u017eno 2.500 kvadratnih \u010devljev.\u00ab Manj\u0161e hi\u0161e imajo, kot bi lahko pri\u010dakovali, manj vrat.<\/p>\n
Koliko vrat je na svetu<\/strong><\/h2>\nRyan Nixon je 5. marca 2022 na Twitterju objavil tvit<\/u><\/a>, ki je povzro\u010dil pravo spletno mrzlico. Novozelandec je zapisal: \u00bbS prijatelji imamo NAJBOLJ NEUMNO razpravo … In jaz pri tem sodelujem. Kaj mislite, \u010desa je na svetu ve\u010d: vrat ali koles?\u00ab<\/p>\nDa bi pokazal, kako zelo je ljudi zanimal odgovor na to vpra\u0161anje, je Nixonova objava prejela 223.347<\/u><\/a> glasov. Smo iz vsega tega dogajanja izvedeli kaj o \u0161tevilu vrat na svetu?<\/p>\nO\u010ditno ne. Mnogi, ki so posku\u0161ali odgovoriti na Nixonovo vpra\u0161anje, so se zapletli v razprave o tem, kaj sploh lahko imenujemo vrata, ali naj pri \u0161tetju upo\u0161tevamo tudi avtomobilska vrata in podobno.<\/p>\n
\u010ce bi poznali \u0161tevilo domov na svetu in povpre\u010dno \u0161tevilo vrat v vsakem domu, bi bilo \u0161tevilo vrat mogo\u010de izra\u010dunati, vendar je to ogromen podvig, ki se ga o\u010ditno ni lotil \u0161e nih\u010de.<\/p>\n
Spletna stran z ocenami Red-redial.net ocenjuje, da je po svetu pribli\u017eno 42 milijard<\/u><\/a> vrat. Ni lahko ugotoviti, kako so pri\u0161li do te \u0161tevilke.<\/p>\nZavarovalni\u0161ka agencija Jerry ocenjuje, da je na svetu \u00bbkar 33 milijard<\/u><\/a> vrat, \u010de \u0161tejemo hi\u0161e, stanovanjske stavbe, vozila ter omare, garderobne omare in druge predelke v njih\u00ab.<\/p>\nNajte\u017eja vrata na svetu<\/strong><\/h2>\n<\/p>\n
Ocenjuje se, da povpre\u010dna vrata tehtajo pribli\u017eno 50 funtov<\/u><\/a>, nekatera vrata pa so tiso\u010dkrat te\u017eja.<\/p>\nSpodaj so trije primeri nekaterih najte\u017ejih vrat na svetu:<\/p>\n
NASA Vehicle Assembly Building \u00a0<\/strong><\/h3>\nPo navedbah<\/u><\/a>\u00a0spletnega mesta Nasa.gov je Vehicle Assembly Building oziroma VAB v vesoljskem centru Kennedy na Floridi \u00bbedini objekt, kjer so sestavili raketo, s katero so ljudje poleteli onkraj nizke Zemljine orbite in do Lune\u00ab.<\/p>\nVAB je znan tudi po najve\u010djih vratih na svetu<\/u><\/a>, ki so \u00bbvisoka 456 \u010devljev [139 metrov], za njihovo popolno odpiranje ali zapiranje pa je potrebnih [taking] pribli\u017eno 45 minut\u00ab. Za la\u017ejo predstavo o vi\u0161ini teh vrat naj spomnimo, da je Kip svobode v New Yorku visok 93 metrov<\/u><\/a>.<\/p>\nKompleks Cheyenne Mountain, Colorado Springs<\/strong><\/h3>\nDaniel Terdiman v \u010dlanku<\/u><\/a>, objavljenem na Cnet.com, pi\u0161e o dvojnih protieksplozijskih vratih v gorovju Cheyenne, kraju, znanem kot \u00bbameri\u0161ka trdnjava\u00ab.<\/p>\n\u010ce je ta kraj res ameri\u0161ka trdnjava, ni presenetljivo, da njegova vrata tehtajo 25 ton<\/u><\/a>. Presenetljivo pa je, kar o teh vratih omenja Terdiman: zapreta jih lahko samo dve osebi.<\/p>\nZlati trezor Bank of England<\/strong><\/h3>\n\u010ce bi morali zasnovati stavbo Bank of England, bi bila ena od najpomembnej\u0161ih stvari, o katerih bi morali razmisliti, varnost vrat zlatega trezorja. Trezor namre\u010d hrani ve\u010d kot 400.000<\/u><\/a> zlatih palic, katerih vrednost presega \u00a3200 milijard<\/u><\/a>\u00a0($223 milijard).<\/p>\nVrata zlatega trezorja Bank of England tehtajo ve\u010d kot 20 ton. Trezor odpirajo s tehnologijo za prepoznavanje glasu in tremi klju\u010di, dolgimi pribli\u017eno 0,5 metra<\/u><\/a> vsak.<\/p>\nVrata in vlomi<\/strong><\/h2>\n<\/p>\n
Kako pogosto se sredi no\u010di zbudite v skrbeh, da morda niste zaklenili vrat? Glede na to, da se v Ameriki vsako leto zgodi ve\u010d kot milijon<\/u><\/a> vlomov, je razumljivo, da si mnogi \u017eelijo pred spanjem zakleniti vsa vrata svojega doma.<\/p>\nVarnostna slu\u017eba in ponudnik tehnologije ADT je zbral statisti\u010dne podatke<\/u><\/a>\u00a0o povezavi med vrati in vlomi:<\/p>\n\n- 34 odstotkov vlomilcev najde vrata hi\u0161, v katere vlomi, odklenjena.<\/li>\n
- 22 odstotkov oseb, ki vlamljajo v domove, vstopi skozi zadnja vrata.<\/li>\n
- Gara\u017ena vrata so vstopna to\u010dka za 9 odstotkov vlomilcev.<\/li>\n
- 5 odstotkov storilcev vstopi skozi klet.<\/li>\n
- 2 odstotka vsiljivcev vstopi skozi okno v drugem nadstropju.<\/li>\n
- 6 % vlomilcev i\u0161\u010de katero koli nezaklenjeno odprtino.<\/li>\n<\/ul>\n
Ena od pogostih vstopnih to\u010dk, ki jih vlomilci uporabljajo za vstop v dom, so gara\u017ena vrata. Ponudnik naprav za pametni dom Aeon Matrix navaja<\/u><\/a>\u00a0da so gara\u017ena vrata ena najljub\u0161ih vstopnih to\u010dk vlomilcev, saj nekateri lastniki domov nanje niso pozorni.<\/p>\nVrata in izguba toplote <\/strong><\/h2>\nAmeri\u0161ko ministrstvo za energijo ocenjuje, da uhajanje zraka okoli vrat povzro\u010di 11 odstotkov<\/u><\/a>\u00a0toplotnih izgub v povpre\u010dnem domu.<\/p>\nOlivia Heath iz revije o domovanju HouseBeautiful.com lastnikom domov svetuje<\/u><\/a>\u00a0uporabo tesnilnih trakov med vrati in podboji, tako na zunanji kot na notranji strani. Za re\u017ee med spodnjim robom vrat in tlemi priporo\u010da \u00bbposeben \u0161\u010detinast ali zgibni tesnilni trak proti prepihu\u00ab.<\/p>\nSvetovni trg vrat<\/strong><\/h2>\n
<\/p>\n\u0160tevilni viri se strinjajo, da zgodovina lesenih vrat<\/a>, ki jih obi\u010dajno uporabljamo danes, sega pribli\u017eno 4.000<\/u><\/a> let nazaj, v Egipt in Mezopotamijo.<\/p>\n Encyclopedia Britannica poro\u010da, da so se notranja dvokrilna vrata v domovih v Evropi in ameri\u0161kih kolonijah za\u010dela pojavljati okoli 15<\/u><\/a>stoletja<\/sup><\/u><\/a>\u00a0<\/u><\/a>. Vrata so se skozi stoletja \u0161e naprej razvijala, tako da danes v stavbah najdemo zlo\u017eljiva, vrtljiva in drsna vrata.<\/p>\n Izdajatelj televizijskih in radijskih programov WUSF.org s Floride poro\u010da<\/u><\/a>\u00a0da se je ameri\u0161ko podjetje, potem ko je opazilo, da prodaja manj vrat, odlo\u010dilo analizirati na\u010drte stanovanj petih najve\u010djih ameri\u0161kih graditeljev hi\u0161 in ugotoviti, ali bi lahko pojasnilo, zakaj je pri\u0161lo do upada.<\/p>\n WUSF.org navaja besede direktorja podjetja: \u00bbNa podlagi na\u0161ih podatkov, ki vklju\u010dujejo razli\u010dno velike domove in nekaj ve\u010dstanovanjskih enot \u2026 je povpre\u010dno \u0161tevilo vrat pribli\u017eno 19.\u00ab Direktor dodaja: \u00bbV preteklosti smo pri srednje velikih domovih predvidevali 21 vrat.\u00ab<\/p>\n Izdajatelj poro\u010da, da je analiza podatkov razkrila tudi, da \u00bb\u2026 kupci, ki prvi\u010d kupujejo dom, dajejo prednost manj\u0161im hi\u0161am, velikim pribli\u017eno 2.500 kvadratnih \u010devljev.\u00ab Manj\u0161e hi\u0161e imajo, kot bi lahko pri\u010dakovali, manj vrat.<\/p>\n Ryan Nixon je 5. marca 2022 na Twitterju objavil tvit<\/u><\/a>, ki je povzro\u010dil pravo spletno mrzlico. Novozelandec je zapisal: \u00bbS prijatelji imamo NAJBOLJ NEUMNO razpravo … In jaz pri tem sodelujem. Kaj mislite, \u010desa je na svetu ve\u010d: vrat ali koles?\u00ab<\/p>\n Da bi pokazal, kako zelo je ljudi zanimal odgovor na to vpra\u0161anje, je Nixonova objava prejela 223.347<\/u><\/a> glasov. Smo iz vsega tega dogajanja izvedeli kaj o \u0161tevilu vrat na svetu?<\/p>\n O\u010ditno ne. Mnogi, ki so posku\u0161ali odgovoriti na Nixonovo vpra\u0161anje, so se zapletli v razprave o tem, kaj sploh lahko imenujemo vrata, ali naj pri \u0161tetju upo\u0161tevamo tudi avtomobilska vrata in podobno.<\/p>\n \u010ce bi poznali \u0161tevilo domov na svetu in povpre\u010dno \u0161tevilo vrat v vsakem domu, bi bilo \u0161tevilo vrat mogo\u010de izra\u010dunati, vendar je to ogromen podvig, ki se ga o\u010ditno ni lotil \u0161e nih\u010de.<\/p>\n Spletna stran z ocenami Red-redial.net ocenjuje, da je po svetu pribli\u017eno 42 milijard<\/u><\/a> vrat. Ni lahko ugotoviti, kako so pri\u0161li do te \u0161tevilke.<\/p>\n Zavarovalni\u0161ka agencija Jerry ocenjuje, da je na svetu \u00bbkar 33 milijard<\/u><\/a> vrat, \u010de \u0161tejemo hi\u0161e, stanovanjske stavbe, vozila ter omare, garderobne omare in druge predelke v njih\u00ab.<\/p>\n Ocenjuje se, da povpre\u010dna vrata tehtajo pribli\u017eno 50 funtov<\/u><\/a>, nekatera vrata pa so tiso\u010dkrat te\u017eja.<\/p>\n Spodaj so trije primeri nekaterih najte\u017ejih vrat na svetu:<\/p>\n Po navedbah<\/u><\/a>\u00a0spletnega mesta Nasa.gov je Vehicle Assembly Building oziroma VAB v vesoljskem centru Kennedy na Floridi \u00bbedini objekt, kjer so sestavili raketo, s katero so ljudje poleteli onkraj nizke Zemljine orbite in do Lune\u00ab.<\/p>\n VAB je znan tudi po najve\u010djih vratih na svetu<\/u><\/a>, ki so \u00bbvisoka 456 \u010devljev [139 metrov], za njihovo popolno odpiranje ali zapiranje pa je potrebnih [taking] pribli\u017eno 45 minut\u00ab. Za la\u017ejo predstavo o vi\u0161ini teh vrat naj spomnimo, da je Kip svobode v New Yorku visok 93 metrov<\/u><\/a>.<\/p>\n Daniel Terdiman v \u010dlanku<\/u><\/a>, objavljenem na Cnet.com, pi\u0161e o dvojnih protieksplozijskih vratih v gorovju Cheyenne, kraju, znanem kot \u00bbameri\u0161ka trdnjava\u00ab.<\/p>\n \u010ce je ta kraj res ameri\u0161ka trdnjava, ni presenetljivo, da njegova vrata tehtajo 25 ton<\/u><\/a>. Presenetljivo pa je, kar o teh vratih omenja Terdiman: zapreta jih lahko samo dve osebi.<\/p>\n \u010ce bi morali zasnovati stavbo Bank of England, bi bila ena od najpomembnej\u0161ih stvari, o katerih bi morali razmisliti, varnost vrat zlatega trezorja. Trezor namre\u010d hrani ve\u010d kot 400.000<\/u><\/a> zlatih palic, katerih vrednost presega \u00a3200 milijard<\/u><\/a>\u00a0($223 milijard).<\/p>\n Vrata zlatega trezorja Bank of England tehtajo ve\u010d kot 20 ton. Trezor odpirajo s tehnologijo za prepoznavanje glasu in tremi klju\u010di, dolgimi pribli\u017eno 0,5 metra<\/u><\/a> vsak.<\/p>\n Kako pogosto se sredi no\u010di zbudite v skrbeh, da morda niste zaklenili vrat? Glede na to, da se v Ameriki vsako leto zgodi ve\u010d kot milijon<\/u><\/a> vlomov, je razumljivo, da si mnogi \u017eelijo pred spanjem zakleniti vsa vrata svojega doma.<\/p>\n Varnostna slu\u017eba in ponudnik tehnologije ADT je zbral statisti\u010dne podatke<\/u><\/a>\u00a0o povezavi med vrati in vlomi:<\/p>\n Ena od pogostih vstopnih to\u010dk, ki jih vlomilci uporabljajo za vstop v dom, so gara\u017ena vrata. Ponudnik naprav za pametni dom Aeon Matrix navaja<\/u><\/a>\u00a0da so gara\u017ena vrata ena najljub\u0161ih vstopnih to\u010dk vlomilcev, saj nekateri lastniki domov nanje niso pozorni.<\/p>\n Ameri\u0161ko ministrstvo za energijo ocenjuje, da uhajanje zraka okoli vrat povzro\u010di 11 odstotkov<\/u><\/a>\u00a0toplotnih izgub v povpre\u010dnem domu.<\/p>\n Olivia Heath iz revije o domovanju HouseBeautiful.com lastnikom domov svetuje<\/u><\/a>\u00a0uporabo tesnilnih trakov med vrati in podboji, tako na zunanji kot na notranji strani. Za re\u017ee med spodnjim robom vrat in tlemi priporo\u010da \u00bbposeben \u0161\u010detinast ali zgibni tesnilni trak proti prepihu\u00ab.<\/p>\nKoliko vrat ima povpre\u010den dom?<\/strong><\/h2>\n
Koliko vrat je na svetu<\/strong><\/h2>\n
Najte\u017eja vrata na svetu<\/strong><\/h2>\n
<\/p>\nNASA Vehicle Assembly Building \u00a0<\/strong><\/h3>\n
Kompleks Cheyenne Mountain, Colorado Springs<\/strong><\/h3>\n
Zlati trezor Bank of England<\/strong><\/h3>\n
Vrata in vlomi<\/strong><\/h2>\n
<\/p>\n\n
Vrata in izguba toplote <\/strong><\/h2>\n
Svetovni trg vrat<\/strong><\/h2>\n