Splošno o lesenih vratih

Izrazi in definicije za lesena vrata:

1. Lesena vrata: vrata, vključno s podbojem, izdelana predvsem iz lesenih materialov (desk, lesa, umetnega lesa ipd.).
2. Les: leseni tram ali deska, žagana iz hlodov; na splošno se uporablja za izdelavo pohištva iz masivnega lesa in furniranih lesenih izdelkov.
3. Furnir: izdelan je iz žaganega lesa z skobljanjem in rezanjem na različne načine, običajno debeline 0,6 mm ali 0,2 mm. Pri lesenih vratih nižjega kakovostnega razreda je furnir običajno debel 0,2 mm.
4. Premaz: znan tudi kot lak; delimo ga na vodotopnega in topnega v organskih topilih. Vodotopnemu premazu običajno pravimo premaz na vodni osnovi, premazu na osnovi topil pa barva oziroma lak.

Razvrstitev površinske obdelave lesenih vrat (barvanja):

1. Premaz na vodni osnovi: vrsta premaza za les, ki se redči z vodo in ne vsebuje organskih topil, benzena, toluena, ksilena, formaldehida, prostega TDI ali strupenih težkih kovin. Je nestrupen in ne draži, ne škoduje zdravju ljudi ter ne onesnažuje okolja. Premazni film je poln, kristalno jasen in prožen, z odpornostjo proti vodi, obrabi, staranju in porumenelosti; hitro se suši in je preprost za uporabo.
2. Lakiranje: med običajne vrste sodijo PU-poliuretanski, PE-poliestrski, NC-nitrocelulozni in UV-lak, ki se utrjuje z ultravijolično svetlobo. Poliuretanski lak je danes ena najpogosteje uporabljenih vrst lakov za notranjo opremo. Njegov film je trpežen, močno oprijemljiv ter odporen proti obrabi, vodi in kemični koroziji; dobro ohranja sijaj in barvo ter ima še druge odlične lastnosti.
3. Odprtoporni/zaprto porni lak: gre za učinek lakiranja. Pri prvem so vidni lesni vzorec in pore, pri drugem pa ne. Poznamo popolnoma zaprto porno, polzaprto porno in druge izvedbe.
4. Barvni/prozorni lak: razvrstitev glede na to, ali je lak obarvan. Barvni lak prekrije prvotno podlago. Na voljo je v številnih barvah, zahteve glede osnovnega materiala pa niso visoke. Prozorni lak ustvari prozoren učinek, zato sta vidna prvotna barva in lesni vzorec premazane površine. Pri prozornem laku so zahteve za mizarsko obdelavo visoke, izbira materialov pa zelo skrbna.
5. Mat/prosijajni lak: Sijaj laka se razvršča v naslednje stopnje: ekstra mat, mat, jajčna lupina (nežen sijaj), svilnat (satenast), polmat in visok sijaj (bleščeč). Stopnje so razvrščene od najnižjega do najvišjega sijaja glede na odboj svetlobe. Oljni laki so mat, polmat ali visokosijajni. Med temi tremi stopnjami ni drugih podrazredov, uporabljajo pa se na različnih mestih. Za vrata, okna in pohištvo se pogosto uporablja mat ali polmat lak, visokosijajni pa običajno za tla, saj je praviloma tudi trši. Pri barvah na vodni osnovi (emulzijskih barvah) so na voljo skoraj vse stopnje sijaja.

Sestavni deli, notranja zgradba in razvrstitev lesenih vrat:

1. Sestavni deli lesenih vrat: lesena vrata so običajno sestavljena iz prečnika, pokončnika in polnila. Zaradi oblikovalskih zahtev pa danes številna vrata odstopajo od ustaljenih pravil, zato njihove sestave ni mogoče natančno opredeliti.
2. Notranja zgradba lesenih vrat: na splošno se zgradba vrat iz masivnega lesa in kompozitnih materialov nanaša na zgradbo pokončnika. Trenutno se uporabljajo predvsem naslednje izvedbe:                                                                   LVL/kitajska jelka, spojena s prstnim spojem +(MDF+furnir)/les                                                                                                            Iverna plošča/furnir

   Satovni papir + MDF + furnir/vezana plošča

3. Razvrstitev lesenih vrat:
   1. Razvrstitev glede na način odpiranja: glede na način odpiranja delimo lesena vrata na štiri vrste: krilna vrata na tečajih, drsna vrata, zložljiva vrata in nihajna vrata.
   2. Razvrstitev glede na notranjo zgradbo: glede na različne zgradbe delimo lesena vrata na vrata iz masivnega lesa, laminatna vrata in oblikovana vrata.
      1. Vrata iz masivnega lesa: lesena vrata, pri katerih sta zunanji in notranji material povsem enotna. Izraz na splošno zajema vse vrste lesenih vrat s to značilnostjo, vključno s polsteklenimi vrati in steklenimi vrati iz masivnega lesa. Sušenje lesa je ključen postopek pri izdelavi vrat iz masivnega lesa.
      2. Laminatna vrata: vse vrste vrat s polnim jedrom, izdelanih iz lesa, umetnih plošč, tankega furnirja in drugih materialov; izraz na splošno zajema vsa lesena vrata s to značilnostjo. Gre za učinkovit način celostne uporabe lesa, ki se je uveljavil zaradi vse redkejših gozdnih virov in vse izrazitejšega nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem po dragocenih drevesnih vrstah. Najizrazitejša značilnost laminatnih vrat je uporaba tehnologije furniranja.
      3. Oblikovana vrata: votla vrata (nepodprta površina je večja od 10 cm × 10 cm), pri katerih sta ogrodje iz vezane plošče in lesa, površinska plast pa je izdelana iz umetne plošče ali PVC-plošče s stiskanjem oziroma oblikovanjem.
   3. Razvrstitev glede na zunanji videz: glede na videz lesena vrata običajno delimo na ravna vrata, kasetirana vrata ipd.
   4. Razvrstitev glede na površinski premaz:
      1. Lakirana vrata: vrata, katerih površina je lakirana z brizganjem.
      2. Vrata brez laka: vrata, ki niso lakirana. Površinski materiali so običajno PVC, folija Boeing (imitacija močno teksturirane lesene lepilne folije) in melamin (dekorativni papir z melaminskim premazom).
      3. Vrata z lakiranim premazom, utrjenim s pečenjem: pečeni lak je v resnici tehnologija površinske obdelave, osnovni material pa je vlaknena plošča visoke gostote. Takšna vrata so na voljo z lakom klavirskega ali kovinskega videza.

Pogoste vrste lesa in njihove značilnosti:

1. Sapeli

   Znanstveno ime je Entandrophragma cylindricum, splošno pa je znan kot fantomski les. Raste v tropski Afriki. Lesna vlakna so prepletena, včasih z valovitim vzorcem. Ima bleščeč, tridimenzionalen videz, ki prostoru daje občutek razkošja in elegance. Rdečerjava barva lahko v prostoru pričara praznično in toplo vzdušje.

2. ČešnjaRaste na različnih območjih vzhodnih Združenih držav Amerike. Barva češnjevega jedrovinskega lesa sega od svetlo rdeče do rdečerjave in po izpostavljenosti soncu potemni. Češnjev les ima fina, enakomerna in ravna vlakna ter gladko teksturo, naravno pa vsebuje rjave grčaste lise in majhne smolne žepke. Običajno se uporablja za vrhunske materiale za notranjo opremo.
3. TikovinaRaste v nekaterih državah jugovzhodne Azije, nekaj pa je je tudi na Kitajskem, blizu meje z Yunnanom. Najbolj znani sta tikovini iz Tajske in Mjanmara; ta vrsta se večinoma uvaža iz Mjanmara. Ima zlat sijaj. Najboljša tikovina prihaja iz Tajske. Je oljnata in sijoča, enakomerne barve in z ravnimi vlakni. Odporna je proti koroziji in obrabi, dolgo ohranja nov videz in ima čudovite vzorce ter elegantno, obstojno barvo. Je stabilna in se malo deformira.
4. OrehRaste v vzhodnih predelih Združenih držav Amerike, glavna komercialna gozdna območja pa so v osrednjih zveznih državah. Orehov les ima običajno ravna vlakna, lahko pa so tudi valovita ali ukrivljena, kar ustvari privlačne okrasne vzorce. Oreh je srednje gost, trd in žilav les z zmerno upogibno trdnostjo in trdnostjo ob pretrgu. Je tudi eden najtrajnejših lesov. Uporablja se za pohištvo, izdelavo omar, notranje gradbene konstrukcije, vrhunske mizarske izdelke, vrata, tla in obloge. Dobro se ujema s svetlim lesom, saj ustvari kontrasten učinek.
5. Rdeči hrastŠiroko je razširjen v vzhodnih predelih Združenih držav Amerike. Po videzu je rdeči hrast navadno podoben belemu hrastu, vendar ima zaradi drobnejših strženovih žarkov manj izrazite vzorce. Večina rdečega hrasta ima ravna vlakna in grobo teksturo. Ime je dobil po listih, ki jeseni pordečijo. Z barvanjem in poliranjem lahko dosežemo kakovostno površino. Rdeči hrast je trd in težak, s srednjo upogibno trdnostjo in togostjo.
6. Beli hrastŠiroko je razširjen v vzhodnih predelih Združenih držav Amerike. Beli hrast ima večinoma ravna vlakna in srednje grobo do grobo teksturo. Strženovi žarki so daljši kot pri rdečem hrastu, zato ima beli hrast več vzorcev. Je trd in težak, s srednjo upogibno trdnostjo in majhno togostjo. Jedrovina je odporna proti koroziji, zato vanjo zaščitno sredstvo proti koroziji prodira izredno težko. Odpornost belega hrasta proti prodiranju zaščitnega sredstva je srednja.
7. Trdi javorVečinoma raste na vzhodu Združenih držav Amerike, zlasti v osrednjem Atlantiku in ob jezerih. Ima gosto in fino teksturo ter običajno ravna vlakna, lahko pa tudi ukrivljena, lokasto zavita ali ptičje oko vzorčena vlakna. Trdi javor je trd in težak, ima dobre trdnostne lastnosti, zlasti visoko odpornost proti obrabi, ter dobro odpornost pri parnem krivljenju.
8. Mehki javorVečinoma raste v vzhodnih predelih Združenih držav Amerike, manj pa na zahodnem bregu (Acer truncatum). Večina lastnosti mehkega javorja je zelo podobna lastnostim trdega javorja. Čeprav je široko razširjen, se barva njegovega lesa močno razlikuje glede na rastišče. Je približno 25 % manj trd kot trdi javor. Ima srednjo upogibno trdnost in trdnost ob pretrgu, majhno togost in potresno trdnost ter dobro odpornost pri parnem krivljenju. Ni odporen proti koroziji in napadom žuželk. Mehki javor se pogosto uporablja namesto trdega javorja ali pa se obarva tako, da posnema drug les, na primer češnjevino. Zaradi fizikalnih lastnosti in obdelovalnosti je tudi ustrezno nadomestilo za bukovino.
9. BukevRaste po vsej Evropi. V primerjavi z evropsko bukvijo je ameriška bukev nekoliko temnejša in manj enakomerna. Ta les ima navadno ravna vlakna in gosto, enakomerno teksturo; z barvanjem in poliranjem lahko dosežemo kakovostno površino. Suši se hitro, vendar se zlahka zvija in poka, na površini pa se pogosto pojavijo razpoke. Krčenje je veliko, spremembe lastnosti pa zmerne. Ameriška bukev je težek, trd in močan les, odporen proti udarcem, zato je zelo primeren za parno krivljenje.
10. MahagonijRaste v Indoneziji, na Kubi, v Braziliji, Srednji Ameriki in Afriki. Ima poševna vlakna, gosto in enakomerno strukturo, zmerno trdoto ter je primeren za rezbarjenje. Barva jedrovine sega od svetlo rdečerjave do temno rdečerjave, zato se imenuje mahagonij. Danes je to glavni material za izdelavo vrhunskega pohištva. Lesna vlakna so zelo lepa, njihov sijaj pa se z leti še povečuje. Ker je les drobnozrnat in trd, ga je mogoče oblikovati v različne rezbarjene oblike. Njegova življenjska doba lahko traja več sto let. V znanih plemiških družinah v Evropi pogosto najdemo izdelke iz mahagonija.

Materiali za jedro lesenih vrat:

1. Les z zobatim spojem:Zobati spoj kot način spajanja lesa zagotavlja dobro povezljivost in prispeva k stabilnosti lesa. Za les z zobatim spojem se običajno uporabljata borovina in kitajska jelka.
2. Vezana plošča/večslojna plošča:Gre za umetno ploščo. Liste furnirja, zlepljene tako, da so smeri lesnih vlaken v križnem zaporedju, stisnejo z ogrevanjem ali brez njega. Pogosto se uporabljata troslojna in petslojna vezana plošča.
3. MDF:Umetna plošča je izdelana iz drobno sesekljanega lesa vej, lesa majhnega premera, hitro rastočega lesa, bambusa in drugih rastlinskih materialov, ki so vir lesa. Njena površina je ravna in gladka ter primerna za nadaljnjo obdelavo.
4. Iverna plošča:Gre za umetno ploščo, izdelano s stiskanjem ostankov in lesnih sekancev, ki nastanejo pri obdelavi lesa. Njena struktura je razmeroma enakomerna, obdelovalnost pa dobra. Po potrebi jo je mogoče izdelati v ploščah velikega formata. Končne iverne plošče pred uporabo ni treba ponovno sušiti; dobro absorbirajo zvok in zagotavljajo zvočno izolacijo. Imajo pa tudi pomanjkljivosti: robovi so grobi in zlahka vpijajo vlago, plošče pa so težje od drugih vrst.
5. PVC:
   PVC je kratica za polivinilkloridno smolo, polivinilklorid pa je linearni termoplastični polimer. PVC se uporabi kot osnovni material, ki se mu dodajo mehčala, stabilizatorji, pigmenti, polnila, maziva in drugi dodatki. Po gnetenju, mešanju, vlečenju, peletiranju, ekstrudiranju ali tlačnem litju pri določeni temperaturi se plastični izdelki ohladijo in oblikujejo. Gre za odličen material za toplotno oblikovanje, ki lahko nadomesti nekatere vrste nerjavnega jekla in druge sintetične materiale, odporne proti koroziji. Široko se uporablja v kemični in naftni industriji, galvanizaciji, napravah za čiščenje vode, okoljski opremi, rudarstvu, medicini, elektroniki, telekomunikacijah in dekorativni industriji.

To je nekaj osnovnih informacij o lesenih vratih. Upamo, da vam bodo v pomoč!